Nebuloze

Mineva leto od prve razglasitve epidemije. Leto, odkar smo pograbili ves toaletni papir, buteljke in makarone, si nataknili maske, naložili zoom, postali biriči šolajočemu podmladku in začeli peči kruh z drožmi. Po enem letu se zdi, kot da se morasti resničnosti nikamor ne mudi: naveličani, apatični in v policijsko uro vdani čakamo, da se nekam premakne. Kamorkoli. Pa se noče. Kljub temu da že leto plavamo v deprastem golažu, je bila tudi ta etapa priložnost za marsikaj pozitivnega. Eni so postali mojstri peke brez kvasa, drugi gorski kolesarji, tretji so se zbližali z družino, četrti napisali romane ali diplome, peti so ugotovili, da se da preživeti brez februarja na Baliju, šesti so po mesecih orgij na aliexpressu ugotovili, da materializem ni pot do sreče. sedmi so prišli do črnega pasu pri jogi. Še nebulotika Mihija je pokrivilo: pivo pije samo še ob sobotah in končno je naredil izpit za motor. Kako pa je vas spremenilo koronsko leto? Kaj vas vzdržuje v optimizmu? Za kateri osebni dosežek/uvid se lahko ob